Razglednice, dopisnice in znamke
#uniforme
#LjubljanskiSokoli
Člani Sokola so imeli posebno kreirana moška in ženska oblačila, kot tudi oblačila za moški in ženski naraščaj. Svečana Sokolska uniforma ali sokolski kroj je bila pomemben zunanji znak sokolstva in je imela veliko, tako nacionalno kot politično simbolno moč.
Z leti se je sokolski kroj spreminjal. V začetni fazi so nosili rdečo srajco, sivkasto-rjav suknjič brez zavihkov in z nizkim pokončnim ovratnikom. Hlače so bile iz istega blaga kot suknjič, bile so navadnega kroja in so imele skriti pas. Suknjič se je zapenjal s pletenimi trakovi in enak trak so nosili okoli vratu. Suknjič so nosili ogrnjen preko levega ramena. Pomembni del sokolskega oblačila je bilo pokrivalo. Prva leta po ustanovitvi so nosili nizko črno čepico po češkem vzoru, nato nekaj časa širokokrajni klobuk, na fotografijah od leta 1895 pa je razvidno, da so zopet nosili nizko okroglo črno čepico, imenovano »šajkača«, na kateri je bilo na levi strani spredaj pritrjeno sokolje pero. Na fotografijah iz okrog leta 1925 pa se vidi, da je bilo sokolje pero pritrjeno na čepico na sredini čela.
Sokolska oblačila je, verjetno po letu 1906, ko se je vrnil po letih študija v tujini, zasnoval slikar, ilustrator in scenograf Ivan Vavpotič (1877-1943).
Avtoportret Ivana Vavpotiča, ki je za sokolsko organizacijo naredil veliko slik za propagandne razglednice in tudi znamke. Avtor: Ivan Vavpotič.
Poleg slavnostne sokolske uniforme je Ivan Vavpotič oblikoval tudi sokolske telovadne kroje za vse starostne skupine članstva.
Propagandna razglednica moškega kroja telovadnega sokolskega oblačila. Avtor: Ivan Vavpotič.
Propagandna razglednica ženskega kroja telovadnega sokolskega oblačila. Avtor: Ivan Vavpotič.
Propagandna razglednica kroja telovadnega sokolskega oblačila za žensko deco. Avtor: Ivan Vavpotič.
Propagandna razglednica kroja telovadnega sokolskega oblačila za žensko deco z detajli. Avtor: Ivan Vavpotič.
Propagandna razglednica kroja telovadnega sokolskega oblačila za moško deco. Avtor: Ivan Vavpotič.
Ivan Vavpotič je bi tudi avtor različnih plakatov, propagandnih razglednic in znamk, ki so jih izdajali Ljubljanski Sokoli ob različnih sokolskih zletih in prireditvah. Posebno aktiven v tem pogledu je bil v dvajsetih letih dvajsetega stoletja.
Propagandna razglednica z likom Sokola z mečem, ki je močan in bojevit in se bori proti zlobi in lažem. Na razglednici je napis BOJ ZLOBI I LAŽI. Avtor: neznan.
Propagandna razglednica z likom Sokola z mečem. Stoji ob obzidju, izpod njega so ljudje z meči, po zraku pa krožijo ptice sokoli. Napis na razglednici NA STRAŽI. Avtor: neznan.
Razglednica sokolskega prapora Telovadnega društva Sokol v Brežicah. Razvitje prapora je bilo leta 1906. Avtor: neznan.
Propagandna razglednica ob II. Hrvaškem vsesokolskem zletu v Zagrebu leta 1911. Izdelana v litografski delavnici V. Rožankowski & Drug v Zagrebu. Avtor: Rožankowski in Drug, Zagreb.
Propagandna razglednica ob III. vsesokolskem zletu v Ljubljani, ki naj bi bil leta 1913, a so ga oblasti prepovedale. Avtor: Ivan Vavpotič.
Propagandna razglednica ob III. vsesokolskem zletu v Ljubljani, ki naj bi bil leta 1913, a so ga oblasti prepovedale. Napis SVOBODOLJUBJE. Avtor: Ivan Vavpotič.
Propagandna razglednica ob III. vsesokolskem zletu v Ljubljani, ki naj bi bil leta 1913, a so ga oblasti prepovedale. Avtor: Ivan Vavpotič.
Propagandna razglednica ob III. vsesokolskem zletu v Ljubljani, ki naj bi bil leta 1913, a so ga oblasti prepovedale. Avtor: Ivan Vavpotič.
Detajl propagandne razglednice ob III. vsesokolskem zletu v Ljubljani, ki naj bi bil leta 1913, a so ga oblasti prepovedale. Avtor: Ivan Vavpotič.
Propagandna razglednica ob III. vsesokolskem zletu v Ljubljani, ki naj bi bil leta 1913, a so ga oblasti prepovedale. Napis SILA IN LEPOTA. Avtor: Ivan Vavpotič.
Propagandna razglednica ob V. zletu Sokolov Gorenjske sokolske župe, ki je bil v Kranju 5. julija 1914. Avtor: neznan.
18. Propagandna razglednica s himno ob VII. vsesokolskem zletu v Pragi, ki je bil 13. januarja 1920. Avtor: neznan.
Propagandna razglednica ob VII. vsesokolskem zletu v Pragi, ki je bil 13. januarja 1920. Avtor: neznan.
Propagandna razglednica ob VII. vsesokolskem zletu v Pragi, ki je bil 13. januarja 1920. Avtor: neznan.
Propagandna razglednica ob VII. vsesokolskem zletu v Pragi, ki je bil 13. januarja 1920. Avtor: neznan.
Propagandna razglednica ob VII. vsesokolskem zletu v Pragi, ki je bil 13. januarja 1920. Avtor: neznan.
Propagandna razglednica ob II. Pokrajinskem zletu jugoslovanskih sokolskih zvez, ki je bil v Osijeku, 28. junija 1921 na Vidov dan. Avtor: J. Roch.
Propagandna razglednica ob II. Pokrajinskem zletu jugoslovanskih sokolskih zvez, ki je bil v Osijeku, 28. junija 1921 na Vidov dan. Avtor: J. Roch.
Propagandna razglednica ob II. Pokrajinskem zletu jugoslovanskih sokolskih zvez, ki je bil v Osijeku, 28. junija 1921 na Vidov dan. Avtor: J. Roch.
Propagandna razglednica ob zletu Sokolov v M. Ostravi na Češkem julija 1922. Avtor: neznan.
Propagandna razglednica ob zletu Sokolov v M. Ostravi na Češkem julija 1922. Avtor: neznan.
Propagandna razglednica ob zletu Sokolov v M. Ostravi na Češkem julija 1922. Avtor: neznan.
Dopisnica izdana ob I. Jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani od 12.-15. avgusta 1922. Naslovnico naslikal slikar Dragutin Inkiostri Medenjak – nosi naslov “Ujedinenje”. Tipografija D.D. Zagreb. Lastništvo originala in avtorsko pravico ima Jadranska banka. Avtor: Medenjak Inkiostri Dragutin, Beograd.
Dopisnica izdana ob VIII. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1926. Dopisnica je bila poslana iz Prage tajniku Jugoslovanske Sokolske zveze. Avtor: neznan.
Njegovo delo pa je povezano tudi z izdajo prve slovenske znamke. Po ustanovitvi države SHS in ustanovitvi Poštnega brzojavnega ravnateljstva 14. novembra 1918 mu je vlada naročila, naj izdela novo znamko. Predložil je več osnutkov, izbran pa je bil »verigar«, motiv sužnja, ki trga verige. Kot suženj je bil upodobljen telovadec Stane Derganc, z vzdevkom »verigar«. Na znamki je bil zgoraj napis Država SHS v cirilici, spodaj pa isti napis v latinici. Znamke so bile natisnjene leta 1919, ko se je Država SHS že preimenovala v Kraljevino SHS, bile so različnih barv in za več vrednostnih enot – v avstro-ogrskih kronah.
Znamka izdana ob II. Hrvaškem vsesokolskem zletu v Zagrebu leta 1911. Napis Sokolska izložba. Avtor: neznan.
Znamka izdana ob III. vsesokolskem zletu v Ljubljani. Napis na znamki III. Slovenski vsesokolski zlet 15., 16., 17. avgust 1914. Zlet bi moral biti leta 1913, ob 50. obletnici delovanja, a so ga oblasti prepovedale, zleta leta 1914 pa tudi ni bilo zaradi začetka I. svetovne vojne. Avtor: Ivan Vavpotič.
namka izdana ob III. vsesokolskem zletu v Ljubljani. Napis na znamki III. Slovenski vsesokolski zlet 15., 16., 17. avgust 1914. Zlet bi moral biti leta 1913, ob 50. obletnici delovanja, a so ga oblasti prepovedale, zleta leta 1914 pa tudi ni bilo zaradi začetka I. svetovne vojne. Avtor: Ivan Vavpotič.
Znamka izdana ob VII. vsesokolskem zletu v Pragi, ki je bil 13. januarja 1920. Znamke so bile natisnjene v tiskarni V. Neubert Smichov v Pragi. Znamke so v vrednosti 10 halerjev. (1 krona je 100 halerjev). Avtor: neznan.
Znamka izdana v prid Sokolskega doma v Clevelandu, Ohio. Znamke so v vrednosti 1 dolarja. Avtor: neznan.
Znamka izdana ob zletu Sokolov v M. Ostravi na Češkem julija 1922. Znamke so bile natisnjene v tiskarni V. Neubert. Avtor: neznan.
Znamka izdana na Češkem. Avtor: neznan.
Znamka Sokolski dom v Litiji, ki je bil zgrajen 1912. Avtor: neznan.
Stane Derganc (1893-1981) je bil najprej član Ljubljanskega Sokola, nato član Sokola I. Tabor in nazadnje član Sokola III. Bežigrad. Za Kraljevino SHS je nastopil na Poletnih olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu, kjer je ekipa zasedla 4. mesto, Derganc pa je zasedel 5. mesto na konju in 6. mesto na konju z ročaji. Nastopil je tudi v ekipi Kraljevine SHS na Poletnih olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928, kjer je v preskoku čez konja osvojil bronasto medaljo in prejel bronasto odličje tudi v ekipni tekmi. Po končani tekmovalni poti se je posvetil trenerskem delu v društvu Sokol Bežigrad.
Zelo zanimive so tudi različne propagandne razglednice in dopisnice z raznih zletov Sokolov iz tedanje skupne države kot tujine.
Glasba je bila vključena v sokolsko delovanje že od ustanovitve društva. Sokoli so sodelovali na čitalniških prireditvah, kjer so izpostavljali pomen domoljubnih pesmi.
Plebiscitna himna, ki jo je leta 1920 ob plebiscitu napisal Ivo Peruzzi.
16. maja leta 1860 je Davorin Jenko uglasbil pesem »Naprej, zastava Slave!« Besedilo pesmi je napisal Simon Jenko.
Dr. Viktor Murnik je bil poleg vsega drugega delovanja tudi avtor vedno novih telovadnih koreografij. Te so temeljile na skladbah domačih in tujih avtorjev. Do druge svetovne vojne so se vrstili množični nastopi sokolskih oddelkov s skupinskimi koreografijami in namensko napisano glasbo za te nastope. Na zletih so prihajali na prizorišča telovadci, ki jih je spremljala konjenica s fanfarami, igrala je pihalna godba, sami športniki pa so peli pesmi.
Na različnih družabnih prireditvah so nastopali sokolski zbori, ob plesnih prireditvah pa igrali »sokolski glasbeniki«.
V obdobju po drugi svetovni vojni, ko se je ime Sokol zamenjalo z novimi imeni, je zamrla tudi »sokolska glasba«.
____________________________________________________________________
Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, dislocirana enota Muzeja, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije Sokolov
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE 