Biografija Boža Štajerja

(Postojna, 10. december 1910 – Ljubljana, 26. maj 1967)

Božo Štajer se je rodil 10. decembra 1910 kot sedmi otrok Gregorja in Terezije Štajer. Njegovo zanimanje za fotografijo je botrovalo, da se je že po končanem petem razredu odločil za fotografsko obrt. V uk ga je leta 1924 za dobo dveh let sprejel fotografski mojster Hugon Hibšer, na takratnem Valvazorjevem trgu 7 v Ljubljani. Po dobrih dveh letih se je Božo Štajer odločil za šolanje v mornariški podoficirski šoli v Šibeniku. V njej pa ni ostal dolgo. Po zaključku šolanja je namreč leta 1928 zapustil mornarico in se vrnil v Ljubljano. Želel si je poiskati primerno službo v fotografski obrti, a primoran se je bil spoprijeti z vsakršnim delom. Tako se je zaposlil kot vajenec pri brivskem mojstru Branku Cerjaku na Gosposvetski 7 v Ljubljani in si pridobil še poklic brivca.

Leta 1934 se je Božo Štajer včlanil v Fotoklub Ljubljana in že leta 1939 je svoja dela uspešno razstavljal v Budimpešti in Dunaju. Med tem je leta 1938 odprl lastno fotografsko obrt v Kranju. Prišla je vojna, ki je posegla tudi v življenje družine Štajer. Božo Štajer je namreč že od samega začetka sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju, maja 1944 pa je bil izdan in tako prisiljen pobegniti k partizanom.

Po priključitvi partizanom maja 1944, je bil Božo Štajer dodeljen kot šef foto sekcije v IX. korpus. Delo je opravljal od junija 1944 pa vse do aprila 1945. Septembra 1945 je bil Božo Štajer demobiliziran iz NOV in še isti mesec je v Kranju že nadaljeval svojo obrt. Leta 1946 je uspešno opravil pomočniški izpit iz fotografske stroke. Ponudila se mu je priložnost za zaposlitev v Uradu za informacije pri Predsedstvu vlade LRS, pri sprejetju katere ni dolgo omahoval. Novo službo je na položaju fotoreporterja prevzel februarja 1947.

Poklicna pot je Boža Štajerja nato vodila v podjetje Triglav film. Podjetje je nastalo kot podružnica Državnega filmskega podjetja v Beogradu in je bilo v Ljubljani ustanovljeno 19. septembra 1946. Božo Štajer je kot vodja fotolaboratorija nastopil službo februarja leta 1948. S svojim znanjem je pomagal pri ustvarjanju večih celovečernih filmov, med njimi tudi pri nastanku prvega celovečernega umetniškega filma Na svoji zemlji (1948).

Sledil je nov dekret, ki je Boža Štajerja z julijem 1948 ponovno namestil v Urad za informacije pri PV LRS. Sprava je dobil naziv novinar publicist, a že v oktobru je bil imenovan za načelnika foto oddelka, junija 1949 pa za njenega šefa.

Božo Štajer ni napredoval zgolj v položajih, ki so mu jih omogočala delovna mesta. Leta 1949 je bil tako na podlagi predloženih del sprejet v Društvo za dekorativno umetnost, kot mojster umetniške fotografije.

Konec junija 1950 je bil Božo Štajer razrešen opravljanja službe na Uradu in za dobro leto je bil dodeljen kot fotoreporter k Izvršnemu odboru OF. Njegova naloga je bila priprava fotografskega gradiva za veliko razstavo ob deseti obletnici OF. Po uspešno zaključeni razstavi je junija 1951 svojo službeno pot nadaljeval v podjetju Exportprojekt v Ljubljani. Delovno mesto v foto oddelku z nazivom fotoreporter novinar – publicistične stroke je Božo Štajer zasedel 1. septembra 1951, o kar nam priča ohranjena odločba izdana istega meseca.

Poklicna pot Boža Štajerja se je leta 1954 nadaljevala v na novoustanovljenem foto oddelku pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Tu je nastopil službo kot mojster umetniške fotografije in vodja fotolaboratorija ter oddelek vodil vse do svoje smrti 26. maja 1967. Tudi v času delovanja pri SAZU je nadaljeval z uspešnim razstavljanjem svojih del. Tako je leta 1959 uspešno razstavljal v Beogradu, v Varšavi in Romuniji, v letu 1961 v Ljubljani, Mariboru in Slovenj Gradcu, leta 1965 v Ljubljani in Zadru. Leta 1966 je s svojimi deli sodeloval tudi na zvezni razstavi fotografije v Pragi.